Hostname: page-component-cd9895bd7-hc48f Total loading time: 0 Render date: 2024-12-26T17:06:59.942Z Has data issue: false hasContentIssue false
  • English
  • Français

Use of oral tradition in archaeology: The case of Ajdovščina above Rodik, Slovenia

Published online by Cambridge University Press:  25 January 2017

Katja Hrobat
Katja Hrobat*
Affiliation:
University of Ljubljana, Slovenia
Get access Rights & Permissions [Opens in a new window]

Abstract

This article addresses the potential of oral tradition (folklore) in the archaeological study of the past. It deals with oral traditions concerning landscape features in the area of the prehistoric and Roman site of Ajdovščina above Rodik, Slovenia. The palimpsest nature of modern landscapes can be regarded as a syncretic sum of past ways of life, land use, religious practices, and cults. In oral tradition concerning the ancient inhabitants of Ajdovščina, it is possible to discern the obscured memory of historical process. Certain sites, referred to in local oral tradition, mainly in the form of memories of religious practices performed there and of superstitions related to them, may well prove to be the remains of ancient sacred places. Methodological problems include identification of the generic and specific in oral tradition, the recognition of Christian intervention and/or censorship of ancient cults and beliefs, and the transposition and/or survival of elements of old ritual practices in popular beliefs. The aim of this article is to discuss the role of oral tradition linked to the landscape in the persistence of collective memory concerning historical circumstances and the survival and/or transformation of ancient cult or ritual sites and beliefs.

Članek obravnava potencial ustnega izročila (folklore) pri arheološkem raziskovanju preteklosti. Preučuje pripovedi o pojavih v krajini na območju prazgodovinskega in rimskega naselja Ajdovščina nad Rodikom v Sloveniji. Palimpsestno naravo modernih krajin je mogoče razumeti kot sinkretičen zbir preteklih načinov življenja, izrabe tal, religioznih praks in kultov. V ustnem izročilu o starih prebivalcih Ajdovščine je mogoče zaslediti zabrisan spomin na zgodovinski proces. Nekateri kraji, na katere se nanašajo vraževerja ali pripovedi, večinoma v obliki spomina na religiozne prakse, ki so bile tam izvajane, se lahko izkažejo za prežitke starih svetih mest. Metodološki problemi vključujejo identifikacijo splošnega in specifičnega v ustnem izročilu, prepoznavanje krščanskega posega/cenzure starih kultov ter verovanj, prenos/preživetje elementov starih ritualnih praks ter ljudskih verovanj. Namen prispevka je razprava o vlogi ustnega izročila povezanega s krajino, pri ohranjanju kolektivnega spomina na zgodovinske okoliščine in preživetju/transformaciji starih kultnih/ritualnih mest in verovanj.

Zusammenfassung

Zusammenfassung

Cet article analyse le potentiel de la tradition orale (folklore) dans l'étude archéologique du passé, et plus précisément des traditions orales concernant les caractéristiques du paysage dans la région du site préhistorique et romain d'Ajdovščina près de Rodik, en Slovénie. La nature palimpseste des paysages modernes peut être interprétée comme étant la somme syncrétique des anciens modes de vie, usages de la terre, pratiques religieuses, et cultes. On peut retrouver dans la tradition orale des anciens habitants d'Ajdovščina la mémoire obscurcie de processus historiques. Certains sites mentionnés dans la tradition orale locale, notamment sous forme de souvenirs de rituels religieux pratiqués en ces lieux ou de superstitions y relatant, peuvent très bien s'avérer comme les vestiges d'anciens lieux sacrés. Les problèmes méthodologiques sont les suivants: la reconnaissance du générique et du spécifique dans les traditions orales, l'identification de l'influence respectivement de la censure chrétienne exercées envers les anciens cultes et croyances, et la transposition respectivement la survie d'éléments d'anciennes pratiques rituelles dans les croyances populaires. Le but de cet article est d'examiner le rôle que joue la tradition orale reliée au paysage dans la persévérance de la mémoire collective des circonstances historiques, et la survie respectivement la transformation d'anciens lieux rituels ou lieux de culte, et des croyances.

Dieser Beitrag hebt das Potenzial mündlicher Überlieferung (Folklore) für die archäologische Untersuchung der Vergangenheit hervor. Er beschäftigt sich mit mündlichen Tradierungen, die sich auf das Gebiet des vorgeschichtlichen und römischen Fundplatzes Ajdovščina bei Rodik in Slowenien beziehen. Die Natur moderner Landschaften als ein Palimpsest kann als synkretistische Summe vergangener Lebensweisen, Landnutzung, religiöser Praktiken und Kulte angesehen werden. In den Erzählungen über die früheren Bewohner von Ajdovščina ist es möglich, die verschwommene Erinnerung an historische Prozesse wahrzunehmen. Bestimmte Orte, die in der regionalen Überlieferung zumeist in Form von Erinnerungen an dort ausgeübte religiöse Praktiken und damit verbundenen Aberglauben Erwähnung finden, können durchaus frühere geheiligte Plätze belegen. Methodische Probleme umfassen dabei die Identifizierung genereller und spezifischer Merkmale mündlicher Überlieferungen, die Ansprache christlicher Intervention bzw. Zensur alter Kulte und Glauben sowie die Transposition bzw. das Überleben von Elementen früherer Kultpraktiken im heutigen Volksglauben. Das Ziel dieses Beitrages ist es, die Rolle der mündlichen Tradierung der Kulturlandschaft im Fortbestehen des Kollektivgedächtnisses zu historischen Umständen sowie das Überleben bzw. die Wandlung von früheren Kultplätzen und – vorstellungen zu untersuchen.

Keywords

ancient roadscavescult survivaldemonizationfolklorelandscapememoryoral traditionSloveniastone monolithsstare cestejamekultni prežitekdemonizacijafolklorakrajinaspominustno izročiloSlovenijakamniti monolitivoies anciennescavernessurvie du cultedémonisationfolklorepaysagemémoiretradition oraleSlovéniemonolithesAltstraβenHöhlenÜberleben von KultenDämonisierungFolkloreLandschaftErinnerungmündliche ÜberlieferungSlowenienMonolithen
Type
Articles
Information
European Journal of Archaeology , Volume 10 , Issue 1 , 2007 , pp. 31 - 56
Copyright
Copyright © 2007 Sage Publications 

Access options

Get access to the full version of this content by using one of the access options below. (Log in options will check for institutional or personal access. Content may require purchase if you do not have access.)

References

Badjura, R., 1953. Ljudska geografija. Terensko izrazozslovje. Ljubljana: Državna založba Slovenije.Google Scholar
Basso, K., 2002. Wisdom Sits in Places: Landscape and Language among the Western Apache. Albuquerque: University of New Mexico Press.Google Scholar
Belaj, V, 1998. Hod kroz godinu: Mitska pozadina hrvatskih narodnih običaja i vjerovanja. Zagreb: Golden Marketing.Google Scholar
Bezlaj, F., 1976. Etimološki slovar slovenskega jezika I., A–j. Ljubljana: Založba ZRC SAZU.Google Scholar
Blečič, M., 2003. Ukrasna pojasna pločica iz Grobnika. Opuscula archeologica 27:331–336.Google Scholar
Bleiweis, J., 1859. Ozir po domovini. Rodik in pa Ajdovščina nad Rodikom. Novice gospodarske, obertniške in narodne 35(31 avgusta):273–274. Ljubljana.Google Scholar
Bojanovski, I., 1970. Pelva i Salviae. Prilog antičkoj topografiji rimske provincije Dalmacije. In Mirosavljević, V., Suić, M. and Rendić-Miočević, D. (eds), Adriatica Praehistorica et Antiqua: zbornik radova posvećen Grgi Novaku: 503–523. Zagreb: Sveučilište, Arheološki institut Filozofskog fakulteta.Google Scholar
Bonner, C., 1951. Amulets chiefly in the British Museum. Hesperia – Journal of the American School of Classical Studies at Athens 20(4):301–345.Google Scholar
Casey, E.S., 1996. How to get from space to place in a fairly short stretch of time: Phenomenological prolegomena. In Feld, S. and Basso, K.H. (eds), Senses of Place: 13–52. Santa Fe, New Mexico: School of American Research.Google Scholar
Casey, E.S., 2001. Between geography and philosophy: What does it mean to be in the place-world? Annals of the Association of American Geographers 91(4):683–693.Google Scholar
Cassin, B. and Labarriere, J.L. (eds), 1997. L'animal dans l'antiquité. Paris: Vrin (Bibliotheque d'histoire de la philosophie).Google Scholar
Centini, M., 1998. Le bestie del diavolo; Gli animali e la stregoneria tra fonti storiche e folclore. Milano: Rusconi.Google Scholar
Cevc, T., 2000. Genese der Slowenischen Volkskultur. In Brato, R. (ed.), Slovenija in sosednje dežele med antiko in karolinško dobo: začetki slovenske etnogeneze = Slowenien und die Nachbarländer zwischen Antike und Karolingischer Epoche: Anfange der Slowenischer Ethnogenese: 559–580. Ljubljana: Narodni muzej Slovenije: Slovenska akademija znanosti in umetnosti (Situla: razprave Narodnega muzeja Slovenije 39; Razprave/Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Razred za zgodovinske in družbene vede 18).Google Scholar
Cevc, T., 2006. Verovanja v Alpah (Glaubensformen in den Alpen). In Cevc, T. (ed.), Clovek v Alpah: desetletje (1996–2006) raziskav o navzoCnosti cloveka v slovenskih Alpah: 125–137. Ljubljana: Zaloba ZRC, ZRC SAZU (Zbirka Linguistica et philologica 15).Google Scholar
Chevalier, J. and Gheerbrant, G., 1993. Slovar simbolov: miti, sanje, liki, običaji, barve, števila. Ljubljana: Mladinska knjiga (translation of Chevalier, J. and Gheerbrant, G., Dictionnaire des symboles: mythes, reves, coutumes, gestes, formes, figures, couleurs, nombres. Paris: Seghers).Google Scholar
Degrassi, A., 1954. Il confine Nord-Orientale dell'Italia Romana. Bernae: A. Francke (Dissertationes Bernenses: historiam orbis antiqui nascentisque medii aevi elucubrantes; ser.1, fasc.6).Google Scholar
De Pina-Cabral, J., 1989. The valuation of time among the peasant population of the Alto Minho, northwestern Portugal. In Layton, R. (ed.), Who Needs the Past: Indigenous Values and Archaeology: 59–69. London and New York: Routledge (One World Archaeology 5).Google Scholar
Dolenc, J., 1992. Zlati Bogatin: Tolminske povedke. Ljubljana: Kmečki glas (Glasovi 4).Google Scholar
Doria, M., 1971. Alla ricerca di toponimi prelatini nel Carso, Testo di una conferenza tenutasi a Trieste, per la ‘Sezione Studi Carsici’ del centro di Antichita Altoadriatiche, il 15 aprile 1971. Trieste: Italo Svevo.Google Scholar
Dragojlović, D., 1990. Mitologumena na srednovekovnata kirilska pismenost. Skopje: Makedonska kniga.Google Scholar
Eliade, M., 1992. Kozmos in zgodovina. Mit o večnem vračanju. Ljubljana: Nova revija (translation of Eliade, M., 1959. Cosmos and History. The Myth of Eternal Return. New York: Harper and Row).Google Scholar
Gabrovec, S., 1955. Prazgodovinsko – arheološko gradivo za preučevanje rala na Slovenskem. Slovenski etnograf 8:9–30.Google Scholar
Gabrovec, S. and Šašel, J. (eds), 1975. Arheolška najdišča Slovenije. Ljubljana: Državna založba Slovenije.Google Scholar
Gavazzi, M., 1969. Vor- und frühgeschichtiches in der Volksüberliefurung im Ostalpenraum. Alpes Orientales 5, Dela SAZU 24:113–124.Google Scholar
Goljevšček, A., 1982. Mit in slovenska ljudska pesem. Ljubljana: Slovenska matica (Razprave in eseji 25).Google Scholar
Grafenauer, I., 1959. Zveza slovenskih ljudskih pripovedk z retijskimi – C. Slovenski etnograf 12:135–162.Google Scholar
Haar, M., 1995. Du symbolisme animal en général, et notamment du serpent. Alter 3:319–343.Google Scholar
Halbwachs, M., 1971. La topographie légendaire des évangelis en terre sainte. Etude de mémoire collective. Paris: Presses Universitaires de France.Google Scholar
Halbwachs, M., 2001. Kolektivni spomin. Ljubljana: Studia Humanitatis (translation of M. Halbwachs, 1968. La mémoire collective. Paris: Presses Universitaires de France).Google Scholar
Hrobat, K., 2003. Šembilja na rimskih cestah. O ustnem izročilu in arheoloških raziskavah. Unpublished , Faculty of arts, University of Ljubljana.Google Scholar
Hrobat, K., 2004. Ustno izročilo o Lintverju kot indikator ritualnega prostora antične skupnosti Ajdovščina nad Rodikom. Studia mythologica Slavica 7:63–78.Google Scholar
Hrobat, K., 2005a. Ajdi z Ajdovščine nad Rodikom. Studia mythologica Slavica 8:99–112.CrossRefGoogle Scholar
Hrobat, K., 2005b. Šembilja na rimskih cestah. O mitološkem prežitku in arheološkem indikatorju na Krasu in v Brkinih. Annales. Series Historia et Sociologia 15:263–274.Google Scholar
Ianovitz, O., 1972. Il culto solare nella ‘X regio’. Milano: Cisapino-Goliardica (Biblioteca storica universitaria. Centro studi e documentazione sull'Italia romana. Monografie a supplemento degli ‘Atti’ 2).Google Scholar
Ingold, T., 2000. The Perception of the Environment: Essays on Livelihood, Dwelling and Skill. London and New York: Routledge.Google Scholar
Istenič, J., 1987. Rodik – Grobišče Pod Jezerom. Arheološki vestnik 38:89–136.Google Scholar
Ivanov, V.V., 1991. La situazione etnica e religiosa dell'Europa orientale del X sec. d.c. In Ferrazzi, M. (ed.), Studi slavistici offerti a Alessandro Ivanov nel suo 70. Compleanno: 413–425. Udine: Istituto di lingue e letterature dell'Europa orientale (Collana dell'Istituto di lingue e letterature dell'Europa orientale. Universita di Udine. Sezione di slavistica 4).Google Scholar
Kastelic, J., 1998. Simbolika mitov na rimskih nagrobnih spomenikih: Šempeter v Savinjski dolini. Ljubljana: Slovenska matica.Google Scholar
Kerševan, N. and Krebelj, M., 2003. Düša na bicikli: folklorne pripovedi iz Brkinov, doline Reke in okolice. Ljubljana: Kmečki glas (Glasovi 27).Google Scholar
Kocjan, D. and Hadalin, J., 1993. Bejži zlodej, baba gre: Kraške štorije. Ljubljana: Kmečki glas (Glasovi 6).Google Scholar
Kropej, M., 1998. Konj kot kozmološko bitje v slovenskem mitopoetičnem izročilu. Studia mythologica Slavica 2:153–167.Google Scholar
Kuret, N., 1967. Praznično leto Slovencev II, Starosvetne šege in navade od pomladi do zime. Ljubljana: Družina.Google Scholar
Kuret, N., 1994. Beseda ‘baba’ v narodopisju. Traditiones 23:15–18.Google Scholar
Kuret, N., 1997a. K imenu sredozimke. In Ložar-Podlogar, H. (ed.), Opuscula selecta/Niko Kuret: 79–84. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Razred za filološke in literarne vede (Dela 43).Google Scholar
Kuret, N., 1997b. Sredozimka pri Slovencih (Pehtra baba in torka). In Ložar-Podlogar, H. (ed.), Opuscula selecta/Niko Kuret: 66–78. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti Razred za filološke in literarne vede (Dela 43).Google Scholar
Küster, E., 1913. Die Schlange in der griechischen Kunst und Religion. Giessen: A. Töpelmann (Religionsgeschichtliche Versuche und Vorarbeiten 13/2).Google Scholar
Laurinkiene, N., 2000. Transformations of the Lithuanian God Perkunas. Studia Mythologica Slavica 3:149–158.Google Scholar
Layton, R., 1999. Folklore and the world view. In Holtorf, C.J. and Gazin-Schwartz, A. (eds), Archaeology and Folklore: 26–34. London and New York: Routledge.Google Scholar
Marchesetti, C., 1903. I castellieri preistorici di Trieste e della Regione Giulia. Trieste: Museo Civico di Storia Naturale (Atti del Museo Civico di Storia Naturale di Trieste; vol. IV della Serie nuova).Google Scholar
Marković, M., 1980. Narodni život I običaji sezonskih stočara na Velebitu. Zagreb: Jugoslovenska akademija znanosti i umjetnosti (Zbornik za narodni život I običaje Južnih Slavena; Knjiga 48).Google Scholar
Medvešček, P. and Podobnik, R., 2006. Let v lunino senco: pripovedi o starih verovnjih. Nova Gorica: Taura.Google Scholar
Möderndorfer, V., 1948. Verovanja, uvere in običaji Slovencev, druga knjiga – prazniki. Celje: Družba sv. Mohorja.Google Scholar
Murgelj, I., 2000. Kovinsko gradivo z Ajdovščine nad Rodikom. Unpublished , Faculty of Arts, Ljubljana.Google Scholar
Mušič, B., 1999. Geophysical prospecting in Slovenia: an overview with some observations related to the natural enviroment. Geofizikalna prospekcija v Sloveniji: pregled raziskav z nekaterimi ugotovitvami glede naravnega okolja. Arheološki vestnik 50:349–405.Google Scholar
Mušič, B., Slapšak, B., Pirc, S., Župančič, M., 1995. On site prospection in Slovenia: the case of Rodik. Archaeological Computing Newsletter 43:6–15.Google Scholar
Pahič, S., 1962. Arheološka topografija Slovenije, Navodila. Argo 1:93–120.Google Scholar
Palavestra, V, 1966. Narodna predanja o starom stanovništvu u dinarskim krajevima. Glasnik Zemaljskog muzeja Bosne I Hercegovine u Sarajevu, Etnologija. XX /XXI:5–86.Google Scholar
Palavestra, V, 1990. Historijska usmena predanja naroda u Bosni i Hercegovini. Godišnjak Instituta za književnost XIX:183–189.Google Scholar
Palavestra, V., 2003. Historijska usmena predanja iz Bosne i Hercegovine. Beograd: Srbski genealoški centar.Google Scholar
Peršolja, J.M., 2000. Rodiške pravce in zgodbe. Ljubljana: Mladika.Google Scholar
Peršolja, J.M., 2003a. Rodiške pravce Franeta Krnelovga. Občinsko glasilo: Na stičišču treh svetov, občina Hrpelje - Kozina VI(8) oktober19.Google Scholar
Peršolja, J.M., 2003b. Lintvar na Jezeru. Občinsko glasilo: Na stičišču treh svetov, občina Hrpelje - Kozina VI(9) november20.Google Scholar
Petru, P. and Leben, F., 1975. Rodik. In Gabrovec, S. and Šašel, J. (eds), Arheološka najdišča Slovenije: 132. Ljubljana: Državna založba Slovenije.Google Scholar
Pleterski, A., 2005. De Sclavis autem unde dictis. Slovani in Vlahi na ‘nikogaršnjem’ ozemlju istrskega zaledja. Acta Histriae 13(1):113–150.Google Scholar
Povše, U., 2001. Jame v povedkah. Unpublished , Faculty of Arts, University of Ljubljana.Google Scholar
Propp, J.V., 1949. Le radici storiche dei raconti di fate. Torino: Einaudi (translation of Propp, J.V., 1946. Istoriceskie komi volšebnoj skazki. Leningrad: Izdatel'stvo Leningradskogo universiteta).Google Scholar
Puschi, A., 1905. La strada romana da Aquileia ad Emona ed una recente publicazione che la riguarda. Archeografo Triestino XXIX:109–126.Google Scholar
Rendič-Miočevič, A., 1982. Les traditions autochtones dans les représentations cultuelles figurées sur le territoire des Dalmates Illyriens. In Noelke, P., Nauman-Steckner, F., Schneider, B. (eds.), Romanisation und Resistenz in Plastik, Architektur und Inschriften der Provinzen des Imperium Romanum. Neue Funde und Forschungen: 407–419. Mainz am Rhein: Verlag Philipp von Zabern.Google Scholar
Rendič-Miočevič, A., 2002. Uz dva Silvanova svetišta u okolici Salone (A propos des deux sanctuaires de Silvain dans les environs de Salone). Arheološki radovi i rasprave 8–9:121–147.Google Scholar
Rowlands, M., 1993. The role of memory in the transmission of culture. World Archaeology 25(2) October: 141–151.Google Scholar
Šašel Kos, M., 1991. Draco and the survival of the serpent cult in the Central Balkans. Tyche – Beiträge zur Alten Geschichte Papyrologie und Epigraphik 6:183–192.Google Scholar
Šašel Kos, M., 1999. Pre-Roman Divinities of the Eastern Alps and Adriatic. Ljubljana: Narodni muzej Slovenije (Situla: razprave Narodnega muzeja Slovenije = dissertationes Musei nationalis Sloveniae 38).Google Scholar
Schillinger-Haefele, U., 1978. Noch einmal zu CIL V, 698. Arheološki vestnik 29:738–739.Google Scholar
Sena Chiesa, V.G., 1966. Gemme del Museo Nazionale de Aquileia, I–II. Aquileia:Associazione Nazionale per Aquileia.Google Scholar
Sila, M., 1882. Trst in okolica: zgodovinska slika. Trst: Edinost.Google Scholar
Slapšak, B., 1977. Ad CIL 5, 698 (Materija): Via derecta – translata (in fines alicuius) – restituta. Arheološki vestnik 28:122–128.Google Scholar
Slapšak, B., 1978. Rodik – Ajdovščina. Arheološki vestnik 29:122–127.Google Scholar
Slapšak, B., 1983. Rodik – Ajdovščina. Atti dei Civici Musei di Storia ed Arte di Trieste 13(1):225–227.Google Scholar
Slapšak, B., 1985. Rodik: raziskave Arheološkega oddelka Filozofske fakultete v Ljubljani = ricerche del Seminario archeologico della Facoltá di Lettere di Lubiana. Trst = Trieste: Narodna in študijska knjižnca=Biblioteca nazionale slovena e degli studi.Google Scholar
Slapšak, B., 1995. Možnosti študija poseltve v arheologiji. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za arheologijo (Arheo 17).Google Scholar
Slapšak, B., 1997. Starejša zgodovina Rodika. In Pregelj, M. (ed.), Rodik med Brkini in Krasom: zbornik ob 350. letnici cerkve: 19–64. Koper: Ognjišče.Google Scholar
Slapšak, B., 1999. Slovenski Kras v poznejši prazgodovini in v rimski dobi. In Kranjc, A. (ed.), Kras: pokrajina, življenje, ljudje: 145–162. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.Google Scholar
Slapšak, B., 2003. O koncu prazgodovinskih skupnosti na Krasu. Arheološki vestnik 54:242–257.Google Scholar
Slapšak, B. and Hrobat, K., 2005a. Detecting ritual landscape in oral tradition: The case of Rodik-Ajdovščina. Histria Antiqua 13:301–310.Google Scholar
Slapšak, B. and Hrobat, K., 2005b. Rodik-Ajdovščina: elements of ritual landscape in oral tradition. In Bandelli, G. and Montagnari Kokelj, E. (eds), Carlo Marchesetti e I castellieri 1903–2003: 511–527. Trieste: Editreg SRL.Google Scholar
Slapšak, B. and Kojić, S., 1976. Šembilja – hudič na gorečem vozu. Glasnik slovenskega etnološkega društva 16(2):27.Google Scholar
Šmitek, Z., 1998. Kristalna gora: mitološko izročilo Slovencev. Ljubljana: Študentska založba.Google Scholar
Šmitek, Z., 2005: Mitološko izročilo Slovencev. Ljubljana: Študentska založba.Google Scholar
Stanonik, M., 1999. Slovenska slovstvena folklora. Ljubljana: Državna založba Slovenije (Zbirka Klasje).Google Scholar
Thompson, T.F., 2004. The Irish sí. tradition: Connections between the disciplines, and what's in a world? journal of Archaeological Method and Theory 11(4):342–363.Google Scholar
Turk, P., 1994. Depo iz Mušje jame pri Škocjanu. Unpublished , Faculty of Arts, Ljubljana.Google Scholar
Turk, P., 2002. Arheologija. In Peric, B. (ed.), Park Škocjanske jame: 86–97. kocjan: Park Škocjanske jame.Google Scholar
Vidrih-Perko, V, 1997. Rimskodobna keramika z Ajdovšcine pri Rodiku. Arheološki vestnik 48:341–358.Google Scholar
Vince-Pallua, J., 1995/96. History and legend in stone – to kiss the Baba. Studia ethnologica Croatica 7/8:281–292.Google Scholar
Wahrig, G., 1968. Deutsches Wörterbuch: mit einem ‘lexikon der deutschen Sprachlehre’. Gütersloch: Bertelsmann Lexikon-Verlag.Google Scholar
Wilkinson, T.J., 2004. The archaeology of landscape. In Bintliff, J.L. (ed.), A Companion to Archaeology: 334–356. Malden, MA and Oxford: Blackwell.Google Scholar
Zonabend, F., 1993. Dolgi spomin: časi in zgodovine v vasi. Ljubljana: Studia Humanitatis (translation of Zonabend, F., 1980. La memoire longue: Temps et histoires au village. Paris: Presses Univeritaires de France).Google Scholar